LUZER (8)

Paznik iz spremstva ni razmišljal niti trenutek. Dejana je našprical s solzivcem in ga podrl na tla. Zdravniško osebje v kliničnem centru se je razbežalo, ko je solzivec napolnil prostor. Dejana sta paznika stolkla kot hruško. Udrihala sta s pendrekoma,  kamor je padlo. V oblaku solzivca sta tudi paznika bolj tipala kot videla. Zvlekla sta ga na hodnik in posadila na stol. Panika na hodniku ljubljanske urgence se je nadaljevala. Dejan bi najraje umrl od muke in bolečine.

         Kasneje so mu izprali oči in ga za silo oskrbeli. Niti najmanjše šanse ni imel, da bi se dokopal substanc, po katerih je hlepel. Nakriziranega in pretepenega so odvlekli nazaj v ljubljanski zapor. Pazniki so ga na hodniku zaprtega oddelka še malo nasuvali pod rebra in marš v luknjo. Bože, daj da crknem sada, je Dejan zaječal, ko se se zaprla težka vrata. Wellcome to hell. Dejan je vedel kaj ga čaka. Kriziranje na suho. Ne bo šlo. Poiskal je pas od hlač in si ogledoval, kam naj se obesi in konča to pasje življenje? Ni imel več moči, da bi splezal na stol in zapel pas za rešetko. Padel je iz stola in obležal na tleh. Za nekaj minut je izgubil zavest.

Peklenski pir očiščenja je trajal teden dni. Sedem dni dolgih kot sedem let. Pazniki so sicer gledali to dogajanje ampak nihče niti pomislil ni, da bi mu priskrbel kakšna zdravila. Na krizi ni pobralo še nikogar, naj trpi gnida narkomanska, so se strinjali načelnik Obrez in druščina. Soba je smrdela kot svinjak. Ker na krizi noben narkoman ne žre ničesar, mu niti hrane niso nosili. Na raportu je paznik odprl vrata, preveril, če je Milić se živ in zaklenil nazaj. Sedmi dan je Dejan prvič začutil lakoto in neznosen smrad v sobi. Neobrit, bled in z ogromnimi podočnjaki se je postavil pred vrata in pozvonil pazniku. Hočem pod tuš, je izdavil, ko je paznik Cviček odprl vrata. Cviček je samo pokimal in se odmaknil od vrat.

Po tuširanju, britju in generalki v sobi se je Dejan počutil kot človek. Zadnje obdobje je imel občutek, da se je ves svet zarotil proti njemu. Zdaj imam druge karte, pička jim materina, je razmišljal in koval maščevanje. Droge ni več potreboval, mu je pa misel na maščevanje in zaslužek spremenilo razpoloženje. Zaenkrat ne bo nič od nič. Najprej moram priti iz te pofukane samice med ostale arestante. Med ovce, da jih šišam, se je hahljal pri sebi Dejan.

Naslednje jutro ga je obiskal načelnik Obrez v spremstvu vzgojitelja Zajca. Dejan je izvedel več slabih novic naenkrat. Samica še deset dni. Potem pa nekaj kazenskih ovadb zaradi podvigov v zadnih dneh. Kriminalista iz ljubljanske uprave sta v sobi za obiske zaman čakala, da pripeljejo Milića. Dejan je takoj zavrnil, da ga zaslišijo brez odvetnika. Ker se mu zaradi divjanja z nožem obetala težka ovadba, je prisotnost odvetnika obvezna. Sploh, ker se je dvojici kriminalistov pridružil tudi ljubljanski preiskovalni sodnik Milan Benček. Ko pride odvetnik, ki ti ga bo določila država, pridemo pote, mu je siknil Obrez in zaprl vrata.

Dejan se je vrnil na posteljo. Trezen je težko sprejemal posledice sranja, ki ga je počel zadrogiran. Kaj sem sploh naredil, se je spraševal? Bo kar bo, si je mislil Dejan. Preden bo tole sranje na sodišču bo minilo sedem let. Do takrat bom zdavnaj zunaj in via Bosna. Ko jebe to kurčevo deželico skorumpiranih prascev in hlapcev, se je tolažil. Zdaj imam pomembnejše opravke! Dejan si je ufural v glavo, da se bo maščeval vsem. Trezen in fit je bil zajeban igralec na zaporniški sceni. Tega so se zavedali tudi njegovi sovražniki. Rabim keš. Rabim keš, je premleval. Do keša v zaporu prideš z dilanjem, izsiljevanjem ali nategovanjem. Zadnje je kratkega veka in se ponavadi slabo konča. Torej dilanje in izsiljevanje, pika! Med Dejanovim načrtovanjem napada na strukturo podzemlja na Povšetovi, so se odprla vrata. Spet Obrez in Zajc.

Milić, gremo, odvetnica je tu! Odvetnica? Dejan je zastrigel z ušesi in se popraskal po jajcih. Babe že dolgo ni videl nobene, razen grde Vide na vratih in seveda njemu drage Gordane. Paznika sta ga pospremila v pritličje. Po obveznem sezuvanju in sprehajanju skozi detektor, so bile formalnosti končane. Paznik ga je pospremil do sobe za obiske in odprl vrata. Dejan je vstopil, pred njim je sedela za mizo odvetnica. Premeril jo je od nog do glave. Medtem je odvetnica vstala in mu ponudila roko.

Jaz sem odvetnica Zidak-Klemenič, Nina Zidak Klemenič. Dejan je spregledal ponujeno roko režimske odvetnice in sedel.

se nadaljuje
Mitja Kunstelj

Ustvari svojo značko

Advertisements


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s