Deadly games (7)

Rešitev v njegovi glavi je bila radikalna zamisel. Dejan si je vtepel v glavo, da bo izsilil prevoz na urgenco KC v Ljubljani. Kaj točno si bo izmislil, mu še ni bilo jasno. Vedel pa je nekaj iz narkomanskih izkušenj! Kadar ni bilo druge, so s pajdaši vlamljali v lekarne, kradli so po zdravstvenih domovih in bolnicah. Najljubša tarča je bil obisk onkološke klinike. Za čas obiska so se potikali po sobah in bolnikom kradli morfij. Pure morfij je boljši kot vsak heroin. Ko je nekoč zaradi pretepa končal na urgenci je uspel pokrasti vrečo tablet in ampul. Medtem, ko so ga pregledovali, oskrbovali in pošiljali iz sobe v sobo je veselo polnil vrečko. Skratka v zdravstvenih ustanovah se je Dejan počutil kot riba v vodi.

Dejan je sedel na postelji in si razbijal glavo. Kaj naj storim? Samopoškodba? Kurac pa samopoškodba! Ko se je cigo Ahmet Bajrić razrezal od vratu do jajc, so ga pustili krvaveti kot zaklanega prašiča. Epileptični napad ne pride v poštev. Zbrcali bi me in polivali z vodo. Dejan je bil vse bolj v zadregi. Kriza se je oglašala na velika vrata.

Dreget in krči, znojenje, skrajni čas, da požrem nekaj! Pizda, kaj naj naredim! Dejan je počasi izgubljal razum. Prevrnil je mizo, vrgel stol v vrata in čakal. Nič. Iz wc-ja je vzel čistilo in ga zlil vase. Slabost in reakcija v želodcu sta ga odnesla nazaj v wc, kjer je objel školjko in bljuval želodec na plano. Želel si je umreti. Pobral se je, naredil korak! Prikovalo ga je nazaj na wc školjko. Uspel je potegniti hlače do kolen, ko se je usulo iz njega. Zakaj ne crknem, zakaj ne crknem. Po nekaj minutah pekla na wc školjki je uspel vstati. Občutek, da mu je nekdo razbeljenimi kleščami vlekel drobovje na plano je popuščal.

Še enkrat je pograbil stol in ga v obupu zabil v vrata. Slišal je korake na hodniku, rožljanje ključavnice! Ko je nočni paznik Toro odprl vrata je videl naslednji prizor! Dejan je ležal na tleh. Bled kot stena in brez znakov življenja. Soba razdejana, wc pa svinjak brez primere. Toro je poklenil poleg Dejana in mu potipal pulz. Potem je stisnil alarm. V naslednji minuti se je pred Dejanovo sobo  129 na drugem nadstropju ljubljanskega zapora zbralo vse, kar je bilo takrat v službi. Samo dežurne sestre nikjer.

Medicinska sestra Marija bi morala biti prisotna. Nje nikjer. V knjižnici je fukala s Špeharjem. Njene bolne fantazije so izpolnjevali arestanti in seveda Špehar.  Paznik Špehar je izkoristil vsak trenutek, da je preganjal sestre v ambulanti. Debela Marija je bila njegov zadnji ulov. Za čas nočnega dežurstva je odklenil knjižnico. Tozo pa je medtem, ko je Špehar zganjal svinjarije s pujsko iz ambulante, reševal križanke in ignoriral arestante. Špehar se je oborožil z buteljko. Ko je pujso napil, so se pričele izpolnjevati njegove fantazije. Debela Marija se je sprijaznila, da jezdi buteljko namesto kurca. Špehar pa je medtem vneto mastrubiral. Če bi se zgodil upor v zaporu, Špeharja in sestre Marije to ne bi zmotilo. Kadar se je oglasil alarm iz sobe je Tozo komentiral; ko jih jebe štakore narkomanske, neka se pobiju …..! In nadaljeval! Nabijaj moj Špeharu, ko da ti je zadnji put. Špehar pa kot, da bi ga slišal je vneto drkal kurac in opazoval pokvarjeno Marijo.

Dejanu je šlo v prid, da Špehar natepava medicinko ta trenutek. Med pazniki je zavladala panika. Kliči rešilca, kliči rešilca je ukazal dežurni paznik, ki je prisopihal iz kapije. Dežurni paznik je bil King Kong, tip, ki ima najmanj dvesto kil in obrito glavo. Tozo je stekel v dežurno sobo in pograbil telefon!

Slabih deset minut je minilo, preden so v sobo 129 pritekli reševalci. Kaj dosti niso izgubljali časa. Dejana so strpali na nosila in ga zvezali. Za vsak slučaj mu je eden od paznikov nadel še lisice. Čeprav ni kazal znake predoziranosti, so mu nabili dve brizgi “narcantija”. Dejan pa že tako nakriziran. Dvignilo ga je iz nosil in zabilo nazaj. Vezi so bile premočne, da bi se iztrgal nosil. Ko so reševalci drveli z nosili po stopnišču je Špeharju začelo prihajati!¨Pujsa Marija je ujela curek njegove sperme v obraz, več pa od njega ni bilo koristi.

Rešilec je pridrvel škripajoč  na Bohoričevo. Dejan je v mukah zaznal, da so se odprla vrata. Naložili so ga na posteljo s kolesi. Ubijajoče luči v kliničnem centru so mu sekale možgane. Tu sem torej. Čeprav sfukan do obisti je premogel toliko vedrine, da se je sam sebi nasmehnil. Voziček z njim je končal v sobi za pregled.

Snop svetlobe v oči mu je paral možgane. Vrvež zdravnikov in sester okoli sebe je dojemal kot nujno zlo. Kmalu jim bo potegnilo, da sem nakriziran blefer je kljuvalo v Dejanu. Prišel je glavni zdravnik in ga spraševal! Dejan je ignoriral vprašanja in se delal mrtvaka. Doktor ni priplaval po “fužinski župi”! Dejanu je prilepil klofuto, da je zatulil od pekoče bolečine na obrazu. Po njegovi burni reakciji je doktor ukazal, da ga sestre odvežejo.

Dejana so sestre osvobodile vezi. Ostale so mu lisice na rokah. Sestra ga je dvignila v sedeč položaj. Dejan je padel nazaj. Kolikor so mu moči in razmere dale je opazoval okolico. Zagledal je dva skalpela na vozičku, kup neuporabnih instrumentov in stetoskop. Iz ležečega položaja se je prevrnil na tla. Ko sta ga šokirani sestri pobirali, ju je odrinil in planil proti vozičku z instrumenti. Pograbil je skalpela in z vklenjenima rokama opletal okoli sebe.

Zaklat ču vas pičke! Zaklat ču vas! Gde je morfij, mamu vam jebem!

se nadaljuje

Mitja Kunstelj

Ustvari svojo značko

Advertisements